20 °C  |   9 m/s  |   pretežno oblačno

Dolgi poletni dnevi. Znana lokacija, lepo vreme, šibak veter. Skoraj idealno.

Dolg pohod po kraških planotah, hude strmine, telo utrujeno … in nobene živali na vidiku. Kar naenkrat pa mimo neslišno zajadra planinski orel, velik primerek. Naredim fotko, ravno ko pristaja na mogočno bukev. Šele ko je razprl krila, je bilo videti, da ima razpon (po moji oceni) blizu treh metrov.

Kasneje se odpravim po klancu navzdol v dolino, ko kar naenkrat v daljavi zagledam črno kepo.

In … medvedka s tremi mladički. Eden za drugim so korakali skozi borovce in prišli do kamnitega mejnega zidu. Seveda je bil zid za medvedke prevelika skušnjava. Prvi moment nisem pomislil na potencialno dobro fotko, predvsem zaradi velike razdalje in slabe svetlobe, ko pa sem videl, da jih je zamikal zid, se je moje mnenje spremenilo. Upal sem, da se nanj skobacajo vsi tri. In so se. Rafal po par 10 fotografij in na eni so lepo poravniani – tri v vrsto, kot v vrtcu. Super prizor na fotografiji in dobra zgodba, ki ti navrže kup asociacij.

Skoraj že tema, odhajam poti proti avtu, ko srečam še dva jelena (iso 10.000) in tri košute na horizontu.

Dober dan je za mano.