O meni

Sem Rok Mikuletič, prihajam iz okolice Ilirske Bistrice.

Odkar pomnim, sem navdušen nad naravo in živalmi. Že od malih nog sem večino časa prebil zunaj v naravi. Kot otrok sem najraje gledal dokumentarne oddaje o živalih, ki so bile v tistih časih bolj redke, večinoma ob nedeljah. Redko sem katero zamudil…

V mladosti sem imel več obdobij, v katerih so me zanimale različna živa bitja. Najprej sem bil navdušen nad kačami. O teh za večino ljudi nagravžnih bitij sem imel skoraj vse knjige, ki so bile do takrat prevedene v slovenščino. Večino sem jih znal na pamet. Za vsako kačo sem vedel na kateri strani knjige se nahaja. Z glave sem jih znal našteti čez 150, po imenu in osnovnih lastnostih. Kač sem se in se jih še vedno bojim, na nek čuden način. Mislim, da sta za bojazen kriva dva vzroka. Prvi je ta, da iz kačinega obraza težko razbereš čustva, razen ko se počuti ogroženo. Drugi, pa je njen način gibanja, ki je nepredvidljiv. In ravno ta nepredvidljivost in skrivnostnost sta najbrž tudi glavna vzroka, zakaj so me kače tako fascinirale.

Čez nekaj let, ko sem to vejo plazilcev predelal, sem se navdušil nad kopitarji, natančneje jelenjadjo. V tistih časih, ko ni bilo interneta, si zelo težko našel kaj več od osnov o teh živalih. O “domačem” jelenu že, o ostalih, iz drugih kontinentov pa ne več. Prebiral sem učbenike in pogosto zahajal v knjižnice, v upanju, da bi odkril še kaj novega. Tudi v dokumentarnih oddajah niso bili ravno pogosto, saj so za gledalca bolj privlačni kakšni tigri ali sloni – bolj eksotične vrste. Navdušenje nad to vrsto je pri meni ostalo vse do danes. Jelen je zame kralj slovenskih gozdov, tako samozavesten in mogočen a vedno previden in eleganten.

Za tem je prišla faza raziskovanja sladkovodnih rib. Navdušil sem se nad rekami in jezeri ter vsem kar je plavalo in živelo v njih. Že v osnovni šoli smo s prijatelji lovili ribe in raziskovali potok v bližini doma. Poleti, ko je bila suša, smo ribe iz tolmunov v katerih je voda presahnila, selili na bolj pretočne predele. Seveda smo si kakšno vzeli tudi za kosilo. Z leti se je zanimanje povečevalo, zato sem se včlanil v ribiško družino, sektor Ujemi in spusti. Bil sem aktiven član, velikokrat sem sodeloval pri poriblavljanju rek in jezer. V tem obdobju sem ogromno časa prebil na akumulacijskih jezerih v naši občini. Ko sem ure in ure čakal na prijem, se je dostikrat zgodilo, da sem bil priča krasnim prizorom iz narave, vendar jih nisem imel s čim ovekovečiti. Kmalu so starši kupili prvi kompaktni fotoaparat in počasi se je začelo. Kar nekaj let sem aparat jemal s seboj v naravo in fotografiral priložnostne motive kot so ptice, žabe in kače, vendar vse na zelo začetniškem nivoju.

Ko sem si prislužil dovolj denarja sem začel razmišljati o nakupu prvega profesionalnega dslr fotoaparata. Dolgo časa sem okleval, če je to dobra odločitev ali ne. Naposled sem zbral pogum in si kupil fotoaparat z teleobjektivom.

Tako se je začelo novo obdobje spoznavanja narave. Od takrat dalje vsak trenutek prostega časa preživim v naravi. Vsakič znova odkrivam lepote in neokrnjenost Snežniških gozdov. Res imam veliko srečo, da živim blizu tega prekrasnega območja.

Zakaj me narava tako navdušuje? Ko preživiš ure, dneve, mesece zunaj na terenu in opazuješ živali v njihovem habitatu, kmalu spregledaš kako je vse enostavno in funkcionalno. Unikatno. Brez blefiranja. Če se zajec spozabi in gre sredi dneva iz luknje na odprto planoto, čez nekaj trenutkov že svet gleda iz ptičje perspektive, v krempljih planinskega orla. Vse je preprosto, brez papirologije. Danes si, jutri te ni. Nepomembno, če je nedelja, praznik, če si vesel ali če imaš slab dan…narava in živali še vedno opravljajo svoje procese, že milijone let. Upam, da bo tako tudi ostalo. Zato sem se odločil, da vam približam ta prvinski svet, unikatne prizore, ki se mi jih včasih posreči ujeti skozi objektiv. Ne pozabimo, da so bile živali na teh ozemljih že tisoče let pred nami, z že ustaljenimi vedenjskimi vzorci in da ljudje nismo nič več od njih. Včasih se je treba samo usesti , čakati, poslušati, opazovati, in kmalu boste opazili, da se v naravi vedno nekaj dogaja. Na ta način jo boste tudi začutili. In če nekaj čutiš, to lahko tudi spoštuješ ter obvaruješ za prihodnja tisočletja.