3 °C  |   1 m/s  |   oblačno

Prvi november. Praznik. Zjutraj se odpravim na lokacijo. Malo oblačno in brezvetrje. Mokra tla, super za tih korak.

Že po par 100 metrih naletim na vilarja, ki je brezskrbno pasel v dolinici pod mano. Ni me začutil, zato mi je dal priložnost za mirno opazovanje. Čez čas naredim par fotk. Nič kaj panično ne odreagira. Počasi se odpravi v zavetje ter se med hitrimi koraki občasno ozre in preveri, kdo sem. V nadaljevanju sem videl še par kosov jelenjadi, vendar predaleč.

Odpravim se domov. Čez dan malo po grobovih, nato pa spet v naravo. Še bolj se je pooblačilo kot zjutraj. V hrib so se zaletavali oblaki megle. Lepi prizori. Super za kakšen time-lapse. Usedem se v travo in čakam. Tokrat na bolj obljudeni točki, na kraških planotah. Čez čas mimo pripelje kolesar in mislim si, da danes pač ne bo nič, saj ni bil najbolj tih. Še posebej njegovi piskajoči diski. Ampak ok, brez stresa. Ko že počasi vstajam iz trave, namenjen proti domu, mi na rob hriba prideta dve srnici. Super. Bolje kot nič. Naredim fotko v tem lepem ambientu in se odpravim proti avtu.

Med potjo opazim dogajanje na nebu. Naredim testno fotografijo, približam in vidim redek prizor. Družina planinskega orla. Samec, samica in podmladek. Jadrajo na veliki višini, starši otroku razkazujejo svoje letalske sposobnosti. Krasni prizori, a žal iz prevelike razdalje. Bo pa drugič bližje…