22 °C  |   7 m/s  |   sončno

Zame osebno je to čas, ko je jelenjad najlepša. Jeleni vsako leto odvržejo rogovje, običajno med januarjem in marcem, starejši primerki prej, mlajši kasneje. Takoj, ko jim odpade staro, že začne rasti novo, vsako leto večje in bolj bogato. Nekje do vrhunca njihove moči v življenju. Kasneje začne rogovje pešati. Novo rogovje zraste zelo hitro, nekje do konca meseca junija, odvisno. Prekrito je z mahom, ki je zelo prekrvavljen.
Jeleni v tam času zgledajo mogočni. Zaradi mahu rogovje deluje dosti večje, telo pa prekriva sveža, lepo obarvana poletna dlaka.

Takoj ob prihodu na lokacijo sta v daljavi ležala tele in košuta. To je vedno dober znak, če so živali na odprtem že v popoldanskih urah. S kolegom sva se usedla na pobočje in čakala. Najprej je z leve prikorakalo tele v družbi dveh srn.

Nato pa kar naenkrat z desne drvijo proti nama štiri jeleni … očitno jih je nekaj preplašilo. A že kakih 200m od nas so naju dobili na nos, se obrnili in se locirali na rob pobočja. Tam so brezskrbno pasli naprej.

Kmalu se je veter začel krepiti in sklenila sva, da se odpraviva proti domu, vendar po drugi – daljši poti. Naredila sva ovinek čez hrib in tik preden sva izginila v gozdu, se desno od naju na pobočju prikažejo štiri mogočni jeleni, pravi kapitalci. Mirno so capljali iz bukovega gozda in pričeli s pašnjo.

Bili so višje od naju na oddaljenem pobočju. Očitno so se počutili na dovolj varni razdalji, saj so kljub temu, da so naju opazili, nadeljevali z pašnjo. Naredil sem nekaj fotk. Ta, kjer so štiri v vrsti, mi je ena najljubših izmed vseh mojih fotografij. Zakaj? Zelo težko je dobiti toliko kapitalnih jelenov na kupu, za povrh pa še lepo okolje, sveža mlada trava in čas v katerem je jelenjad najlepša. Pa še v tako lepo vrsto so se mi postavili.