Zapisi s terena

Kosmato presenečenje

december, 2018 | Teren


-3 °C  |   3 m/s  |   oblačno

Vremenska na poved se je uresničila. Nad 1100 nmv je zapadlo med 20 in 30cm svežega snega. Veter se je umiril. Takšnih razmer ne gre zamuditi.

Na lokacijo sem prišel že dobro uro pred sončnim vzhodom. »zasidral« sem se pod manjšo skalo, saj je tam nasulo manj snega. Po tleh sem sneg zdrsal do trave in pokleknil. Mimogrede, dosti manj mraz je če si pod nogami očistiš sneg.

V dolini se je začelo nekaj dogajati. Slišati je bilo kot pasji lajež. Kmalu je iz vseh smeri proti meni začela bežati jelenjad. Za to vejo kopitarjev je znano, da so zelo plašni. Če jih bo nekaj ustrašilo, bodo bežali kilometre, dokler se ne bodo počutili varne. Vsaj običajno je tako. Tekli so v manjših skupinah po intervalih. Vse skupaj sem jih v pol ure naštel kar 32.

Za konec pa še ta merjasec. Zanimiva zgodba je za to fotgrafijo.
Opazil sem ga že na daleč, cca 400m. Bežal je v smeri proti meni, nato pa zavil v gozd. Bil sem nad njim, ni me opazil.

Čez dobrih 20 minut, ko sem že pozabil nanj, pa kar naenkrat za mano nekaj zapiha. Ups. Počasi se obrnem in glej ga…Ta isti merjasec je 4 metre za mano in me gleda. Bil je zares izmučen. Dlako je imel povsem premočeno od snega, ki se je topil na njegovem razgretem telesu.

Uspel sem narediti le par fotk, saj jo je hitro ucvr dalje. Srečanje je minilo kar mirno; brez stresa.

Ko se odpravim domov, pa že po treh metrih vidim, da so njegove sledi prečkale moje. Par metrov stran od mene je hodil, jaz pa ga nisem slišal.

Na glavi sem imel kapo in kapuco, plus to da, sneg zelo zaduši zvok. Neverjetno kaj vse se je dogajalo tik ob meni, jaz pa sploh za tem nisem šel….ja, tako je ko se okoliščine poklopijo.
Po poti domov pa mi pot prekrižajo še tri jelenkoti..

0 komentarjev

Pošlji komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Share This