Zapisi s terena

Lisice na vasi

26.07.2017


28 °C  |   4 m/s  |   sončno

Ker je nad 800 n.m.v. močno pihalo, sem se po dolgem času odpravil na fotolov kar v vas, kjer živim. Zadnje čase sem domače travnike kar malo zanemarjal, saj se je v hribih več dogajalo.

To priložnost sem izkoristil tudi za preizkus moje nove pridobitve – maskirnega šotora. S tovrstnim kritjem še nisem imel izkušnje. Mislil sem si, da je v šotoru stokrat lažje ujeti dober moment, pa ni ravno tako. Vseeno je treba biti zelo previden in vztrajen.

Šotor postavim v bližini grmovja s pogledom na velik travnik. Že po petnajstih minutah sta iz dračja priskakljala srna in srnjak. Jaz pa takoj na juriš s fotografiranjem. Napaka! Mislil sem si, eh, saj sem v šotoru, me že ne bodo odkrili. Takrat sem se naučil, da je treba žival najprej pustiti, da se počuti varno, nato pa postopoma začeti s fotografiranjem, drugače je hitro vsega konec.

Srna se je zagledala v šotor, potem pa takoj odskakljala v zavetje gozda. Do večera nisem videl nič več. Ko pa sem zvečer pospravljal šotor in se odpravljal domov, je na travnik priskakljala lisica. Ok, motivacija za drugi dan.

Naslednje popoldne se vrnem na kraj zločina. V hribih še vedno močan veter, pri nas pa brez sapice, oblačno in difuzna svetloba. Ves natovorjen z opremo se počasi bližam travniku. Ko se približam robu vstopa na jaso, zagledam nekaj oranžnega. Mlada lisička se je grela na betonu pod veliko telegraf štango. Simpatičen prizor. Čez sekundo pa z visoke trave priskaklja še ena lisička. Razigrano teče po travniku in išče namišljeni plen … otroška igra. Zelo previdno razložim opremo in se priplazim bliže. Upam, da se mi lisička približa. Ko mi je prišla na cca 15m sem že hotel sprožiti, a sem se zadržal. Še malo bom počakal, si mislim, da se mi ne ponovi včerajšnja napaka. Počepnil sem ravno v kolovoz na poti s travnika, lisička pa ga je očitno hotela zapustiti, kar je pomenilo, da je hodila naravnost vame. V maskirni obleki sem bil dobro zlit z okolico. Starejša lisica bi že kaj posumila, mladi sem bil pa zanimiv, nekaj novega zanjo. Ni se pustila motiti, vmes je še nekajkrat markirala ozemlje, nato pa naprej skakljala proti meni.

Prišla mi je na cca 4-5 metrov in to je bil pravi moment za fotko. Naredim par deset fotografij v parih sekundah … lisička me registrira, se ustraši in zbeži v gosto rastje.

Nastalo je nekaj odličnih fotografij z bližine, super doživetje. Na to lokacijo se vračam še nekaj dni in vidim kar dosti živali: bambije, srnjaka, srne, lisico in jazbeca. Ni kaj, tudi 500m od domače hiše se dogaja.

0 komentarjev

Pošlji komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Share This