Zapisi s terena

NA ZAPADU NIŠTA NOVO

8.03.2020


-4 °C  |   6 m/s  |   pretežno jasno

Kot že v naslovu povedano, vse po starem. Za to obdobje značilno, veliko jelenjadi ter ostalih kopitarjev. Jelenom je rogovje počasi začelo odpadati, srnjakom pa je novo že v zaključni fazi rasti.

Tudi tokrat izkoristim ugodno vetrovno napoved in se odpravim v snežniške gozdove. Prispem še v mraku. Po nekaj korakih se približam skalnatem pobočju, kjer sem pred nekaj dnevi za las zamudil gamsa, ki je z mladičem ležal na skali. Prenaglo sem prisopihal na vrh in jih splašil.

Tokrat sem bolj previden. Čeprav je še mrak in je presežek fotografije težko verjeten, vseeno nastavim visok ISO(12500) in upam, da se žival postavi na obzorje. S tem dobim več svetlobe v kader, vrednost ISO lahko znižam in posledično nastane manj zrnasta fotografija. No…zgodilo se je točno to. Kljub previdni hoji po melišču sem proizvedel manjši šum. Potiho sem zaklel in se ustavil. Močno sem upal, da se ta zvok ni razširil daleč od mene, vendar upanje ni padlo na plodna tla. Le nekaj sekund je minilo in nad mano se je slišal zvok kopit. Bila sta dva gamsa. Situacijo je prišel preverit samo ta, ki je na fotografiji. Namenil mi je 10 sekund in stekel stran.

Ko se zgodi kaj takšnega, to običajno pomeni preplah tudi za ostale živali v okolici, zato so se moja pričakovanja pred nadaljevanjem fotolova precej znižala. Vseeno se odločim nadaljevati pot, saj se še niti ni za prav zdanilo. Čeprav veter ni bil napovedan, je na vrhu pobočja vsake toliko kar pošteno zabrilo. Poiščem zavetje in skozi daljnogled priščem okolico. Nič. Pod skalo čepim že dobrih 20 minut. Vzhod sonca se približuje zato se odločim, da menjam pozicijo bližje dolini kjer je pogled bolj odprt. Veter mi piha v prsa, zato lahko malo bolj sproščeno korakam navzdol.

Opa! Kar naenkrat pod mano zagledam trup jelena ki leži v travi. U, si mislim, jelena ležati pa redko trefiš. Običajno je vedno previden in na trnih…ta pa je bil videti dokaj sproščen. Takoj sem pomislil, da ima za sabo kritje. Že čez nekaj sekund se je izkazalo, da imam prav. Nad njim je pasel še en jelen, levo pa še dva. Kar nekaj minut sem jih sproščeno opazoval in fotografiral. Ko si v kritju vetra in te živali ne čutijo, imaš čas celo za izbiranje in postavljanje malo bolj drugačnih kadrov. Vseeno pa si dosti premikanja nisem mogel privoščiti.

 

Med tem časom pa daleč v dolini opazim trop kušut ki se je vračal z jutranje paše. Bilo je predaleč za dobro fotografijo. Edino upanje je bilo, da mi dobro vzdušje pomaga narediti vzhajajoče sonce. Na robovih pobočij so žarki risali krasne linije. Upal sem da bi se živali čim prej približale pasovom svetlobe. V takih primerih imaš dobre pogoje maksimalno 5 minut. Po tem se luč hitro razleze in linije ne pridejo več do izraza. Očitno so košute slišale moje želje in se premaknile točno tja kamor sem jih pošiljal v mislih. Vse se je dogajalo iztočasno z jeleni pod mano, zato je bila spet situacija, malo tu, malo tam. Ampak ena fotografija mi je super uspela. Res mi je všeč.

Ta čas so se jeleni pomaknili še bolj v dolino in izginili z mojega vidnega ombočja. Ker sem bil skoraj siguren kam so šli hitro reagiram in se premaknem še malo nižje. Da bi vstal si nisem mogel privoščiti, saj so bile skale prenizke da bi zakrile mojo silhueto. Plazil sem se med kamenjem in prišel do roba kjer se mi je ponovno odprl lep pogled na štiri mladince. Ker možnost za nek presežek fotografije razmere niso dovoljevale sem spet samo snemal.

Kmalu se je sonce dvignilo že toliko, da pogoji niso bili več idealni. Jeleni pa so se tudi že umaknili v gozd. Počasi se odpravim proti avtu in domov.

 

Med vožnjo skozi snežniški gozd sem vedno previden z očmi na pecljih. Na predelih kjer ima divjad prehode še posebej. Tokrat sem pod cesto opazil dva jelena ki sta se odpravljala na dnevni počitek.

Nekaj kilometrov naprej pa še štiri. Med njimi je bil krasen kapitalec, z izjemnim rogovjem. Žal mi ga ni uspelo ujeti v objektiv…Vedno se je vmes postavilo deblo ali grmovje. No z slednjim sem imel malo več sreče.

Za konec pa še dve fotografije jelenjadi in sove kozače(Strix uralensis) iz tega obdobja.

 

Bodite lepo,

Rok.

1 komentar

  1. Alenka Oblakovič

    Rok, najlepša hvala za vse tvoje skrajno previdne, nenasilne, spoštljive korake na območju gozdne divjadi in za tvoje tenkočutno posredovanje njihove pristne, naravne lepote. Res čudovite fotke. Lep pozdrav tebi in Tini.

    Odgovori

Pošlji komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Share This