
Zapisi s terena
Orel na tleh
1 °C | 1 m/s | oblačno
Februarsko jutro, malo oblačno, ampak brez vetra. Potihem se odpravim po gozdni poti proti vrhu pobočja, kjer pričakujem orla. Po poti najprej naletim na star iztrebek volka, malo višje pa na ostanke ovce.


Hodim naprej, ko se kar naenkrat se oglasi gozdni alarm. Dve šoji se histerično dereta v gostem sestoju borovcev 100m pred mano. Ok, previden bo treba biti, si mislim. Ko se šoje tako derejo, jih običajno prestraši kaj večjega kot zajec. Ustavim se … poslušam … vsake toliko poči kakšna veja. Takoj pomislim na medveda ali divje prašiče. Po parih minutah, ko se pokanje vejic počasi oddaljuje, previdno nadaljujem svojo pot. Po nekaj korakih pred sabo opazim razpraskana tla ter lepo vidne kremplje medveda. Očitno sva se zgrešila za nekaj trenutkov. Nič zato.





Kakšnih 100m naprej pa na vrhu hriba opazim spremembo. Nek rjav stebriček. Takoj sem pomislil na planinskega orla. Preverim z daljnogledom in – potrditev. Samec orla stoji na tleh in me gleda. Verjetno me je imel na očeh že kakšne pol ure. Nič mu ne uide. To je šef planote. Preden ga opaziš, on že bere FBI datoteko o tebi. Škljocnem par fotk in naredim optimističen plan, kako mu priti bliže. Zakaj optimističen? Zato ker mi bo pustil blizu le toliko, kot bo on hotel. Kakorkoli, ima vse pod kontrolo, pa vendar … Kakih 20m se plazim pod borovci, pogledam in že ga ni več.

Odločim se, da grem na lokacijo, kjer je stal. Na sliki vidite posledice starta. Ja, orlovi kremplji niso od muh. Na vrhu še prečešem dolino skozi daljnogled, ampak ne vidim ga nikjer. On se mi pa verjetno smeje iz kakšnega kilometer oddaljenega borovca. Ja, ni zastonj pregovor, oko sokolovo 🙂


Na fotografijah lahko vidite sledi planinskega orla, medveda in volka.
0 Comments