9 °C  |   6 m/s  |   pretežno jasno

Druga polovica novembra. Brezveterje in jasen dan.

Ko se še v mraku vozim po gozdnih poteh snežniškega gozda mi pot prekrižajo trje divji prašiči. Ker je bilo še pretemno, s fotografiranjem niti ne poizkusim. Prašiči so se obrnili in počasi izginili v kritje gozda. Po nadaljni tri minutni vožnji pa spet presekam pot tem istim prašičem. Tokrat so bili na bolj odprtem pobočju in so bili svetlobni pogoji za dokumentarno fotoko še sprejemljivi.

Čez par sto metrov pa na levi strani pobočja še lep jelen.

Končno prispem na lokacijo, parkiram vozilo in se odpravim na snežniške planote. Ze takoj na začetku me pridejo pozdraviti dve mali srnici in srnjaček. Izmenjamo si par pogledov, nato pa nadaljujem svojo pot.

V počasnem koraku pridem na vrh griča, za grebenom pa opazim hrbet jelena ki pase travo. To je bilo zeloo na blizu, 15m recimo. Vstavim se in upam, da me ni začutil. Čim poizkusim počapniti pa za šumi travica. Jebenti. Jelen se je ekplozivno napotil proti dolini. Vmes se je še enkrat ustavil, mi namenil pogled in nadeljeval svoj beg. Šele kasneje, ko sem pregledoval foto materijal na aparatu, sem opazil, da je imel zlomljen rog. Zanimivo.