2 °C  |   0 m/s  |   jasno

Po dolgem času spet optimalni pogoji za ruk. Nizke temperature, jasno, brezvetrje. Vseeno ni bilo še pod 0 °C, bila pa je kar močna rosa, zato sem bil moker do kolen. Mokra tla, trava in listje pomenijo, da sem v prednosti – tišji, nič ne poka in šumi pod koraki. Že po nekaj minutah hoje mi z desne pride naproti lep jelenko, par let star, žalosten, brez košut. Spogledava se, 10 sekund, naredim par fotk, zave se, kdo sem in se mirno obrne ter odkoraka v dolino. Nastane prilično lepa fotka, zaradi lepe diagonale in čistega ozadja, pa tudi zaradi lepih barv in očesnega kontakta.

Obrnem se in nadaljujem pot v hrib. Po nekaj minutni hoji na moji levi preplašim jelena, ki je spal. S take bližine ga vidiš redko. Naredil je par korakov in se ustavil ravno na vrhu hriba, kjer so ga obsijali prvi jutranji sončni žarki. Super svetloba in bližina živali. Škoda le, da ni imel par let več in s tem mogočnejšega rogovja. Dobil sem dve fotki jelena v dobri uri, kar se zgodi redko.

Na poti domov sem iz avta dobil še to veverico.