-2 °C  |   18 m/s  |   sneženje

Takšnega snežnega meteža v lanski zimi nisem doživel. Bil sem v zimskih oblačilih, vključno z rokavicami in kučmo, pa me je zeblo. Visoka vlažnost, nizka temperatura in močan veter. 

Ta dan sem čakal od pomladi 2016, ko je konec aprila sneg pobelil Ljubljano. Spomnim se, ko sem se takrat že z letnimi gumami vozil v službo. Veliko polomljenega drevja je viselo nad cesto. Žal tisti dan nisem mogel biti v gozdu, sem bil pa zato tri leta kasneje, 5. maja 2019. Letošnji maj je malo čudaški, ampak takega treba vzeti. Narava ne gre po alinejah kot v receptu.

Že v začetku tedna so vremenoslovci napovedovali ohladitev, ki naj bi nas dosegla konec tedna. Super, si mislim, upam da pride med vikendom, ko bom prost. Kmalu je prišla nedelja. Sedel sem za računalnikom in v živo spremljal podatke vremenske postaje na 1300nmv. Cel dan je deževalo, pozno popoldan pa je temperatura hitro začela padati. Prišel je polarni zrak in v pol ure je že snežilo.  Hitro sem se natovoril in odrinil proti šnežniškemu gozdu. Takoj ko pridem nad 1100nmv, se pripeljem v pravi snežni metež.

Pristavim avto in se skobacam na obcestne brežine. Ko dobim nekaj solidnih fotografij pokrajine, se odpravim na »lov« za živalmi. Iskal sem predvsem kontrast med zelenimi listi, belim snegom in barvo živali. Na eni od fotografij mi je to kombinacijo tudi uspelo zapakirati.

Vreme se je slabšalo iz minute v minuto. Tudi svetlobe je že zmanjkovalo, zato se odpravim proti domu. Ob cesti opazim dva mlada srnjačka, a ker je bilo za dobro fotografijo že pretemno, se odločim da bom raje malo posnel.

To je bilo to na ta poseben majski dan.