9 °C  |   7 m/s  |   jasno

Takoj po službi hitim v hribe, da bi ujel še zadnje sončne žarke. Po dobre pol ure vožnje pridem do nekje 1200 nmv. Do sončnega zahoda je nekje še 40 minut, zato lahko upočasnim vožnjo in oprezam za živalmi ob cesti.

Takoj za ovinkom mi pot prečkajo trije jeleni. En malo starejši, dva pa še »mladinca«. Starešini so poganjali že novi rogje, mladinca pa sta nosila še staro. Namenili so mi nekaj sekund in odkorakali dalje.

Naslednje jutro pa na drugo lokacijo. Tokrat bolj hladno vreme, brez vetra. Kar hitro se sonce dvigne in svetloba postaja nadležna za fotografiranje. Umaknem se v senco in čakam. Skozi daljnogled na velikem hrastu opazim črno piko. Takoj pomislim na orla in nisem se zmotil. Seveda me je opazil, preden sem jaz njega. Po ovinku, v kritju pobočja, sem se mu poskušal nekoliko približati, vendar brez uspeha. Ko sem prišel izza kritja skal, ga že ni bilo več, veja je samevala.

Odločil sem se, da vseeno še malo posedim na tej lokaciji. Nekaj zašumi in pod mano zagledam mladega jelenkota. Tudi sam me je začutil in ušel. Na hitro mi ga je uspelo ovekovečiti, ko je tekel stran.

Ok, nekaj malega se je danes vseeno zgodilo. Vedno pač ne gre vse po načrtih.